Peklenska vrocina v prestolnici province Punjab naskakuje rekordnih 43 stopinj v senci, na kolesu, sredi razgretega asfaltnega cestisca pa je za deset stopinj visja.

Po dobrih dveh mesecih bucne in umazane Indije sem koncno v zadnjem mestu ob indijsko - pakistanski meji. Golden tempel, sveti tempelj za vse sike, ki vladajo v pakistanko indijski provinci Punjab je poln vernikov ze ob polpeti uri zjutraj ob prvi molitvi vse do poznih vecernih ur, ko snopi luci obsvetijo 750 kg cistega zlata sredi jezerca.

Cudovita oaza serdi zitnih polj je moje pocivalicse na farmi prijaznega gospoda Singh. Turisticna farma s konji je zbiralisce popotnikov, ki jih g. Singh gosti tukaj preko couchsurfing.org. Ker ze dolgo nisem srecal "domacinov" pa je Amritsar poskrbel na dvojno presenecenje. Prvi vecer sem v internet caffe-ju srecal slovenko in sedaj se z Nenadom iz Bosne pijeva hladno pivo.

Na poti sem se ustavil v cudovitem Corbett narodnem parku in iz oci v oci pogledal tigru, se izmikal credam divjih slovov in uzival v jutranji meglici s pogledom na stotine divjadi, ki oprezno zajtrkujejo na livadah bo reki.

V mestu Haridvar so me skoraj pohodile gruce ljudi. ki so se tod zbrale za zadnji letosnji Kumah Mela. Letos je zaradi vrocine in dehidracije na tem verskem srecanu in 'tunkanju" v sveti reki Ganga umrlo 12 ljudi, cemur se niti ne cudim saj sem sam za preboj med mnozicami ljudi porabil 7 ur s kolesom na razdalji 15 kilometrov. Kriza...

Ker sem vec kot mesec dni kolesaril po ravninskem delu Indije sem se odlocil se za nekaj hribolazenja v provinci Himachal Pradesh, kjer ze nekaj deset let domuje Dalaj Lama.
Pred mano je Pakistan in nove talibanske dogodivscine.

Komentarji (0)

RSS feed Comments

Ime

E-mail

Naslov

Komentar

Vpišite prikazane znake

Dodaj komentar