Prah, hrup in vrocina so tri dejstva, ki mi padejo na misel ob besedi Delhi.

Prah je posledica neskoncnih gradbisc po mestu, ki se pripravlja na 19. Commonwealt games v mesecu oktobru, hrup bo tam ostal za vedno, saj indijski vozniki neumorno hupajo non-stop, cetudi na cesti ni krav oz. slovenskih kolesarjev:), vrocina pa nora! Dnevne temperture med 38-40 stopinj v senci na razgretem asfaltu pa moj stevec nabija vse do 46 stopinj.

Bazarji starega mestnega jedra razvajajo z vonjavami indijskih zacimb, ulicne kulinarike ter sokovi manga, pomaranc in sladkornega trsja..., ce ti ga ne polije katera od stirinoznih hindu kraljic, ki pridno gradijo poticke po plocnikih in cesta ze teko zasvinjane prestolnice.

Ker mi dolgo pricakovana Agra in njeno sedmo cudo Taj mahal ni ravo ocaral, sem zato veliko bolj uzival v gricevni provinci Rajastan. Pisana arhitektura, mogocne utrdbe in dolgi zidovi krasijo grmicasto in puscavsko provinco na skrajnem zahodu biljonske drzave.

Iz Delija se odpravljam v smeri severo-zahoda pod vznozje Himalaje, kjer bom kilometre nabiral v kraljestvu tigrov.
Ponovno se vam javim ob cetrti obletnici moje poti ... iz indijsko-pakistanske meje.

Komentarji (0)

RSS feed Comments

Ime

E-mail

Naslov

Komentar

Vpišite prikazane znake

Dodaj komentar