Mesto sotocja rek Ganges in Yamunaki, je za hinduice tako pomembno, kot Meka za muslimane. Vsakih sest oz. dvanajst let se tam zbere miljone ljudi na tako imenovanem ''tunkanju'' v sveti reki. Zadnjo (polovicno) Kumbh Melo je obiskalo 70 miljonov ljudi, kar ne bi bil ravno pravi raj za kolesarjenje.

Kar pa Indija nikakor ni! Cestisce vecine cest je popolnoma uniceno, prometni predpisi so za indijce spanska vas in ce si v prometu udelezen kot kolesar, sploh ne obstajas! A moj obstoj ovekovecijo gruce ljudi, ki se ob mano zgrinjajo, ko se ustavim za nakup hrane, sadja ali vode in celo ob opravljanju male ali velike potrebe nisi nikoli sam...:)

V mestu Allahabad so me dobrosrcno sprejeli prijatelji iz couchsurfing.org, ki so mi razkazali mesto, njihovo univerzo, zame tudi tudi slastno kuhali in me poucili o njihovi kulturi, ki je zame... nevem... hmm.
Na poti iz Nepala, sem po Indiji obiskal vibrantno religiozno mesto Varanasi, kjer si zeli umreti vsak hindu in kjer je krave preplavljajo mestno jedro. Nisem ispustil vasi Kushinagar in Sanrat, posvecenih budistom v ostalih manjsih in vecih krajih pa sem se postopoma privajal na "incredible india" ??!??

Razgreta cestisca in dnevne temperature, ki dosegajo ze 38 stopinj pa domaci zacinijo se s kurjenjem odpadkov, karerega glavna zacimba ja plastika, tako da na curry niti ne pomislim :)
Kot pravijo "Petak je dan za metak" a zame bo Taj Mahal ...

Namaste!

Komentarji (0)

RSS feed Comments

Ime

E-mail

Naslov

Komentar

Vpišite prikazane znake

Dodaj komentar