Vlagatelji v obrazložitvi zahteve menijo, "da predlog dviga sodniških plač predstavlja napako, saj so bile sodniške plače osnova za določanje plačnih razmerij v javnem sektorju". Opozarjajo tudi na dejstvo, da vlada predlaganih zakonskih rešitev ni usklajevala s sindikati javnega sektorja, in predvidevajo, da bo sledilo nezadovoljstvo pri drugih poklicnih skupinah v javnem sektorju (na primer univerzitetnih profesorjih, zdravnikih,...)

Kot poudarjajo, je "vlada pristala na izsiljevanje sodnikov, ker predlaganih rešitev ni zahtevalo ustavno sodišče, ampak gre za voljo vlade in rezultat njenega pogajanja s sodniki". Rešitev glede umestitev sodnikov v višje plačne razrede po njihovem ni ustrezna, "ker ni upoštevano dejstvo, da so sodniki v primerjavi z drugimi funkcionarji v privilegiranem položaju, saj so edini funkcionarji, ki imajo trajni mandat".

Kot "napako in neodgovorno ravnanje" ocenjujejo tudi ukinitev variabilnega dela sodniške plače, ki namesto stimuliranja nadpovprečno uspešnega dela sodnikov znova uvaja uravnilovko in destimulira nadpovprečno uspešne sodnike".

Vlagatelji zahteve predlagajo, da se za dan glasovanja na referendumu določi nedeljo, 8. november, ki je kot referendumski dan določen že v primeru ugotavljanja volje prebivalcev za nove občine.

O vložitvi referendumske zahteve sta danes poročala časnika Delo in Večer. Slednji navaja tudi pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki "si predstavlja, da bodo koalicijske stranke precej verjetno ponovile 'odvetniško' vajo in ustavno sodišče vprašale, ali ne bi z morebitnim referendumskim padcem pravosodnih plač na čelu s sodniškimi nastale protiustavne posledice".