| Kazenska ovadba zoper ministrico za kulturo Majdo Širco |
| sreda, 19 avgust 2009 | |
Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zoper ministrico za kulturo Majdo Širca, vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote in zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine.
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani Slovenska 41, 1000 Ljubljana. Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, Državni zbor Republike Slovenije, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana, vlaga naslednjo kazensko Ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 219/2. členu KZ-1 RS v zvezi z 20/2. členom KZ-1 In zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261/2. členu KZ-1 RS zoper go. Majdo Širca, ministrico za kulturo Republike Slovenije,. O b r a z l o ž i t e v: Ministrica za kulturo Majda Širca in direktor družbe Mons Jože Anderlič sta 7. avgusta 2009 pred javnostjo podpisala kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev palače Kolizej ter pogodbo o izravnalnih ukrepih. Dejstvo je, da Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ne prepoveduje oziroma ne načrtuje uničevanje grajskih ostalin (v javni in zasebni lasti), ampak podpira razna turistična društva, ki pod vodstvom Zavoda za kulturno dediščino z javnim ali zasebnim denarjem smelo obnavljajo grajske stavbe (Fridrihštajn, Žovnek…), zanemarjene palače sredi Ljubljane pa ne zna ali noče varovati in to v mestu, ki je enkrat zaradi višje politike in varčevalnih ukrepov že izgubilo vrhunsko arhitekturno stvaritev. Ministrica za kulturo Republike Slovenije je pri rušilnem soglasju dodala tudi izravnalni ukrep, ki izhaja iz spornega novega zakona o varovanju kulturne dediščine. Pri tem se je, sklicujoč na posvetovanja s stroko, odločila, da v stavbi, ki naj bi stala na območju rešene stavbe Kolizeja, nameni osrednji prostor kulturi ter da participira in sofinancira obnovo primerljive kulturne dediščine v Ljubljani. Sporna je določitev vložka v kulturni objekt na območju Ljubljane, ko le-tega investitor rušenja palače Kolizej vlaga v kulturni spomenik lokalnega pomena. Če Cukrarna ni le kulturni spomenik lokalnega pomena, naj ga državni organ razglasi za kulturni spomenik državnega pomena! Navedeno utemeljuje sum storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261/1. členu Kazenskega zakonika. Ministrica je namreč v zameno za dovoljenje za rušenje Cukrarne zahtevala od investitorja, da mora investirati v drug primerljiv objekt, kar izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja jemanja podkupnine ("Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti ali kako drugače zlorabila svoj položaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo."). Pisateljica novega Zakona o varovanju kulturne dediščine je za nagrado dobila direktorsko mesto na Zavodu za varovanje kulturno dediščino RS in takoj odšla na počitnice, saj novi zakon o varovanju kulturne dediščine omogoča ministru, pristojnemu za kulturo, da lahko sam odloča o tem, ali se kulturna dediščina, ki se ne more več vzdržati iz različnih razlogov, lahko ruši. Sama ministrica za kulturo Republike Slovenije je izjavila, da se s tako postavko zakona ne strinja, ker daje možnost določenega arbitrarnega odločanja. Prav iz tega razloga naj bi se pred izdajo soglasja k rušitvi Kolizeja posvetovala z zelo široko vejo stroke. Stroka je bila razdeljena, manjšina višjih uradnikov odobrava rušenje, ostala pa ne! Kolizej kaže na intenzivno zlorabo sistema varovanja, kot sredstva za zemljiško špekulacijo. Objekt je bil kupljen poceni, ker je bil le-ta pod določenim spomeniškim varstvom, in nato spremenjeni varstveni režim omogoča velike zaslužke. S takim načinom in podpisom ministrica za kulturo Republike Slovenije vsemu kulturnemu svetu sporoča, da lahko mimo večino stroke spreminja državno zavarovane spomenike v kup ruševin. S tem pa tudi legitimira morebitne nove podobne zahteve po posegih v varovano arhitekturno dediščino. Glede na zgoraj navedeno očitamo, storitev kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 219/2. členu Kazenskega zakonika v zvezi z 20/2. členom istega zakona. Ministrici je namreč mogoče očitati, da je z izdajo kulturnovarstvenega soglasja za rušitev objekta Kolizej odločilno prispevala k njegovi rušitvi in s tem uničenju kulturnega spomenika, ki je izjemnega pomena za Slovenijo. Zahtevamo, da tožilstvo nemudoma sproži preiskavo zoper ministrico za kulturo Republike Slovenije, gospo Majdo Širca, in naj od sodišča zahteva izdajo začasne odredbe o prepovedi rušenja Kolizeja vse do dokončanja kazenskega postopka v zvezi z objektom! Še vedno namreč obstaja priložnost za preprečitev nastanka izjemne nepopravljive škode za slovensko kulturno dediščino. V nasprotnem primeru lahko namreč v kratkem pričakujemo izdajo kulturnovarstvenega soglasja za rušitev celo Plečnikovega Tromostovja ali Ljubljanskega gradu! Posebej bi želeli poudariti 73. člen Ustave, ki določa, da je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine! Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke predlaga, da se zoper zgoraj navedene kršitve uvede kazenske postopke! Zmago Jelinčič Plemeniti, mr.ph. Vodja Poslanske skupine SNS Dne: Ljubljana, 14. avgusta, 2009.
Komentarji (0)
![]() Napišite komentar
Copyright 2007. All Rights Reserved. |
| < Nazaj | Naprej > |
|---|
|
|
|||||||
![]() |
|
||||||
|
![]() |
||||||
| Prikaži podrobnosti | |||||||