Inavguracijska svečanost na zahodni strani kongresne palače se je začela z nagovorom demokratske senatorke iz Kalifornije Dianne Feinstein, ki je izpostavila zgodovinskost današnjega dne in zavezanost upanju, ki ga pooseblja Obama. Pastor Rick Warren, ki ga je Obama izbral kljub nasprotovanju homoseksualnih skupin, je opravil uvodno molitev, nato pa je soul legenda Aretha Franklin zapela "My Country 'Tis of Thee".

Prvi je položil roko na sveto pismo podpredsednik ZDA Joe Biden, ki ga je na položaj zaprisegel najstarejši vrhovni sodnik John Paul Stevens. Nato je na sveto pismo, ki jo je za enako slovesnost uporabil že republikanec Abraham Lincoln, na stopnicah kongresne palače pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Johnom Robertsom zaprisegel še Obama.

Pri tem je Obama izrekel besede, ki jih ponavljajo predsedniki vse od 30. aprila 1789, ko je v New Yorku, takratni prestolnici ZDA, prisegel prvi predsednik George Washington. "Svečano prisegam, da bom zvesto opravljal naloge predsednika ZDA in bom po najboljših močeh ohranjal, ščitil in branil ustavo ZDA. Naj mi Bog pomaga," je dejal Obama, ki se mu je pri izreku teh besed sicer malenkost zataknilo.

Pred slovesnostjo so na oder prihajali nekdanji predsedniki. Jimmy Carter je dobil glasen aplavz, nekdanji predsednik George Bush starejši podobnega, pri Billu Clintonu je množico zajelo navdušenje, Busha mlajšega pa so pozdravili z glasnim neodobravanjem. Ko je bil napovedan Obama, pa je bilo povsem obratno. Premraženi obiskovalci so izkoristili priložnost, da se z aplavzom tudi malce pogrejejo, saj je ob temperaturi pod ničlo pihal tudi veter.

Obama velja za odličnega govornika, zato so bila močna pričakovanja, ali bo prekosil nekdanje predsednike, kot sta bila John F. Kennedy in Franklin Delano Roosevelt. Obamov govor je bil v skladu s pričakovanji posvečen upanju v boljšo prihodnost do katere se pride s trdim delom, prav tako pa je napovedal prekinitev s preteklostjo in spremembe v notranji ter zunanji politiki.

"ZDA se danes soočajo s številnimi realnimi izzivi. Z njimi se ne bomo soočili na lahek način in na hitro, ampak bomo nanje odgovorili", je dejal Obama. 44. predsednik ZDA je izpostavil veličino svoje države in zatrdil, da ta ni darilo, temveč si jo je potrebno zaslužiti. Spregovoril je o nalogah administracije in dejal, da ne gre za vprašanje, ali je vlada dovolj velika ali majhna, ampak, če deluje in uspešno odgovarja na potrebe državljanov.

Povedal je, da je potrebno izbrati upanje namesto strahu in enotnost namesto konflikta in nesoglasij, da se premaga huda gospodarska kriza. Posebej je poudaril, da je čas za prenehanje "otročarij" in ščitenja ozkih interesov ter odlašanja z neprijetnimi odločitvami. "Od danes naprej se moramo pobrati, otresti prah in začeti z delom," je dejal Obama ob burnem aplavzu množice, ki se je vila 3 kilometre nazaj do Lincolnovega spomenika na koncu travnika National Mall.

Glede zunanje politike je Obama ponudil roko muslimanom in pozval k iskanju nove poti na temelju skupnih interesov ter spoštovanja. Vendar pa je tudi opozoril vse tiste voditelje, ki iščejo spopade in valijo krivdo za težave na zahodne družbe. Tistim, ki se držijo oblasti s korupcijo in prevaro in zatiranjem opozicije je sporočil, da so na napačni strani zgodovine, vendar pa so jim ZDA "pripravljene ponuditi roko, če odprejo svojo pest".

"Od nas se sedaj zahteva novo obdobje odgovornosti," je dejal Obama in dodal, da ni dvoma, da so ZDA sredi krize. "Smo v vojni proti mreži nasilja in sovraštva. Naše gospodarstvo je hudo oslabljeno, kar je posledica pohlepa in neodgovornosti nekaterih, vendar pa tudi kolektivne nezmožnosti za težke izbire," je povedal Obama in opisal kaj vse teži Američane - od propadanja hipotek, izgube delovnih mest, propadlih podjetij, predragega zdravstva, ki ni dostopno vsem, slabe šole, in neučinkovito izkoriščanje ter poraba energije.

Obama Busha ni kritiziral in se mu je zahvalil za službo domovini ter velikodušno pomoč v času tranzicije. Vendar pa je v napovedi, kaj namerava izboljšati, jasno kritiziral predhodnikovo politiko. Množica v Washingtonu pričakuje od Obame veliko, čeprav se vsi strinjajo, da ne bo lahko. Scott Williams, po rodu iz New Hampshirea je med drugim dejal, da pričakuje več denarja za znanost in njeno depolitizacijo, medtem ko je večino zanimalo le veselje ob prisegi prvega temnopoltega predsednika.

Obama in Biden sta se po slovesnosti na kongresnem griču potem kasneje odpravila skupaj s številnimi nastopajočimi od srednješolskih skupin do vojaških godb, po aveniji Pensilvanija proti Beli hiši, kjer bo naslednja štiri leta stanoval Obama. Biden ima uradno podpredsedniško rezidenco daleč stran v Nacionalnem observatoriju.

Obama je sicer svoj dan začel z intimnim cerkvenim obredom - skupaj z ženo Michelle in v spremstvu Bidena in njegove žene Jill se je v skladu z običajem udeležil zasebnega obreda v episkopalni cerkvi Svetega Janeza. Nato je v skladu s tradicijo odšel na kavo s predhodnikom Bushom.

Te je po slovesni predsedniški zaprisegi svojega naslednika v spremstvu soproge Laure že odpotoval iz Washingtona. Zakonski par se je najprej odpravil v teksaški Midland, kjer si je pred časom kupil hišo, nato pa se je odpravil na ranč v Teksaškem Crawfordu, kjer bosta George in Laura Bush prvo noč vnovič preživela kot navadna državljana.

Novega ameriškega predsednika so na novo pot s pozdravi in različnimi pozivi pospremili številni svetovni voditelji. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy izrazil pričakovanje, da bosta z Obamo "skupaj spremenila svet", med drugim pa so ga pozdravili tudi britanski premier Gordon Brown, nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in tudi papež Benedikt XVI.

V odzivih slovenskih politikov je slovenski premier Borut Pahor dejal, da Obama nosi s seboj nekaj, kar svet ta hip potrebuje, to pa je upanje v boljšo prihodnost. Pomen upanja je izpostavil tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je poudaril, da je bolj kot to, da je Obama prvi temnopolti ameriški predsednik, pomembno dejstvo, da je "uspel v ZDA mobilizirati voljo za spremembe, voljo za izboljšanje, voljo za spopad s sedanjimi kriznimi razmerami".

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je medtem spomnil na nekatere obljube, ki jih je Obama dal v času predvolilne kampanje, med drugim na zaprtje ameriškega vojaškega oporišča Guantanamo na Kubi, ki ga je označil za "simbolno in hkrati tudi realno potezo". Predsednik opozicijske SDS Janez pa Janša je poudaril, da je prisega zgodovinski dogodek, saj je imela že sama izvolitev Obame velik simbolni pomena za ZDA in ves svet. Janša obenem verjame, da bo v ameriški zunanji politiki prišlo do nekaterih sprememb in novih poudarkov.