Obama je med drugim zmagal v Kaliforniji, Koloradu, New Yorku, Connecticutu, Delawareu, Okrožju Kolumbija (Washington D.C.), Floridi, na Havajih, v Illinoisu, Iowi, državi Maine, Marylandu, Massachusettsu, Michiganu, Minnesoti, Nevadi, New Hampshireu, New Jerseyju, Novi Mehiki, Ohiu, Oregonu, Pensilvaniji, Rhode Islandu, Virginiji, Vermontu, državi Washington in Wisconsinu.

McCain je slavil v Alabami, Arizoni, Arkansasu, Idahu, Kansasu, Kentuckyju, Louisiani, Mississippiju, Nebraski, Severni Dakoti, Oklahomi, Južni Karolini, Južni Dakoti, Tennesseeju, Teksasu, Utahu, Zahodni Virginiji, Aljaski in Wyomingu. Glasov še niso prešteli v Severni Karolini in Indiani, kjer je tesno vodil Obama, ter v Montani in Missouriju, kjer je tesno vodil McCain.

Brez omenjenih držav je Obama osvojil 338 elektorskih glasov, McCain pa 160. Za zmago je bilo potrebnih 270. Po nepopolnih podatkih je Obama osvojil slabih 5,5 milijona glasov volivcev več kot McCain (52 proti 47 odstotkom). Za volitve se je po podatkih ameriške tiskovne agencije AP registriralo 187 milijonov volivcev, od tega jih je 40 milijonov volilo že pred torkom.

Analiz in ocen bo v naslednjih dneh še veliko, vendar so v torek v ZDA tudi republikanski komentatorji ugotavljali, da je prišlo do velikega premika v ameriški politiki, in to ne le zaradi zgodovinske zmage temnopoltega kandidata z imenom Barack Hussein Obama.

Zmaga temnopoltega kandidata je zgodovinska in predstavlja preobrat po letu 1964, ko je demokratski predsednik Lyndon Johnson ob podpisu zakona o državljanskih pravicah dejal, da so demokrati s tem za celo generacijo izgubili ameriški jug. Takrat so beli Američani na jugu začeli prehajati v vrste republikanske stranke.

Nekdanji republikanski kongresnik s Floride in komentator televizije MSNBC Joe Scarborough je menil, da je prišlo v ZDA do popolne zavrnitve "republikanske znamke". Konservativni komentator, nekdanji republikanski predsedniški kandidat Pat Buchanan pa je ugibal o koncu obdobja konservativne Amerike, ki ga je leta 1980 začel predsednik Ronald Reagan.

McCainove kritike Obame, češ da je socialist, ker želi zvišati davke in deliti denar, tokrat namreč niso padle na plodna tla. Izjalovili so se tudi namigi, da je Obama povezan s teroristi in da je musliman, predvsem pa poskusi delitev na "pravo" republikansko Ameriko in "nepravo" liberalno, ki predvsem prebiva v velikih mestih.

Glavni strateg Obamove kampanje David Axelrod je dejal, da so si kampanjo zastavili tako, da bi vključili čim več držav. Tako niso ciljali le na osvojitev tradicionalno demokratskih držav in nekaj tesnih, kar bi bilo dovolj za osvojitev 270 elektorskih glasov. Obama je nasprotnika ugnal tudi po zbranem denarju za kampanjo in McCainu ni mogla pomagati niti republikanska stranka, ki je bila sicer pri zbiranju sredstev tudi letos uspešnejša od demokratov.

Zaradi prednosti v denarju v 21 mesecev trajajoči kampanji, v kateri sta oba kandidata zbrala in porabila skoraj milijardo dolarjev, je lahko Obama oglaševal v državah, kjer demokrati doslej desetletja niso mogli niti pomisliti na zmago, kot je na primer Virginija. Poleg denarja je bilo na strani Obame tudi nezadovoljstvo Američanov z odhajajočim predsednikom Georgeom Bushem, ki ga je demokrat uspešno povezoval z McCainom.

Zaradi izbruha finančne krize sredi septembra pa se je ponesrečila tudi izbira republikanske podpredsedniške kandidatke Sarah Palin, ki je sicer uvodoma z utrditvijo podpore v strankarski bazi pomagala McCainu celo prevzeti vodstvo v anketah. Razočaranje nad predsednikom Bushem je medtem v sredo zjutraj z bučnim proslavljanjem zmage demokrata tik pred Belo hišo simbolično izrazilo okrog 1000 ljudi.

Obama bo s svojim podpredsednikom Josephom Bidenom prisegel 20. januarja 2009. Njegova prva prioriteta bo prekrmariti državo skozi ekonomsko krizo, nato pa začetek umika ameriške vojske iz Iraka. Zaradi zmage demokrata si je oddahnil tudi najstarejši vrhovni sodnik, liberalni 88-letni John Paul Stevens, ki se bo lahko upokojil. Njegovo zamenjavo bo moral potrditi senat, kjer so večino prevzeli demokrati, potem ko so bili z republikanci pred volitvami izenačeni s po 49 sedeži, 2 neodvisna senatorja pa sta glasovala z demokrati.

Demokratom je uspelo pridobiti sedež republikanca Johna Warnerja v Virginiji, kjer je zmagal demokrat Mark Warner. Demokratka Kay Hagan je v Severni Karolini ugnala republikanko Elizabeth Dole, Tom Udall je slavil v Novi Mehiki, Mark Udall pa v Koloradu. Jeanne Shaheen je v revanši za leto 2002 ugnala republikanca Johna Sunnunuja. S tem so demokrati pridobili pet senatnih sedežev in jih imajo skupaj z dvema neodvisnima 56. Izide še preštevajo v Minnesoti, Aljaski in Oregonu, kjer imajo demokrati prav tako možnosti za zmago.

Po štetju AP so demokrati v predstavniškem domu, kjer je 435 sedežev, povečali prednost za najmanj 20 sedežev. Po nepopolnih podatkih so osvojili 242 sedežev, vodijo pa še pri štetju glasov za 14 sedežev. Republikanci so osvojili 160 sedežev, vodijo pa še pri štetju glasov za 13 sedežev. Med tistimi, ki so se morali posloviti, je veteran z 22 leti v kongresu, zmerni republikanec iz Connecticuta Christopher Shays. Prav tako veteran, demokrat iz Pensilvanije John Murtha pa je zmagal, čeprav je pred volitvami svoje volivce v zahodni Pensilvaniji obtožil, da so rasisti.