Na današnji 40. redni seji, 17. junija 2008, je Državni zbor RS z veliko večino glasov navzočih poslancev sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD-B), sprejet pa je bil tudi Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT). Novosti, ki jih prinašata novo sprejeta zakona, so navedene v nadaljevanju.
Poslanci Državnega zbora so odločili, da je besedilo ostalih dveh predlogov zakonov, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1C) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-I), ustrezno za nadaljnjo tretjo obravnavo. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD-B) Razlog za sprejem novele ZOPOKD-B je bil v prvi vrsti redakcijske narave in je vezan na novi Kazenski zakoniki (KZ-1), s sprejetjem katerega so se spremenila in preštevilčila posamezna poglavja in členi, na katerega se je do sedaj veljavni Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja navezoval. S sprejeto novelo zakona se hkrati zaokrožuje sistem kazenske zakonodaje zoper gospodarski kriminal in korupcijo. V do sedaj veljavnem zakonu so poleg kazni, to so denarna kazen, odvzem premoženja in prenehanje pravne osebe, predvideni še varnostni ukrepi in pravne posledice obsodbe. Sprejeta novela zakona pa uvaja novi stranski kazni, in sicer prepoved udeležbe na javnih razpisih in prepoved trgovanja s finančnimi inštrumenti. Razširitev oblik sankcij z dvema stranskima kaznima pomeni večjo možnost prilagajanja pri kaznovanju pravnih oseb glede na storjeno kaznivo dejanje, hkrati pa z navedenim zasledujemo Priporočila Sveta Evrope o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, storjena pri izvrševanju gospodarske dejavnosti. Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT) Razlog za sprejem novega zakona o odvetniški tarifi je bil predvsem nov sistem nagrajevanja odvetniških storitev, ki bo odvetnike spodbujal k čim hitrejši rešitvi spora. Do sedaj veljavna ureditev je omogočala odvetnikom zaračunavanje vsake storitve posebej, kar je povzročalo nepotrebno kopičenje vlog in prelaganje glavnih obravnav, posledično pa zavlačevanje postopka in zviševanje stroškov strank. Zato so po novem določene le ena nagrada za postopek, in ena nagrada za narok oziroma v izvensodnih zadevah ena nagrada za posel, ter posebna nagrada za sporazum. Stranka in odvetnik lahko nagrajevanje po zakonu izključita s sklenitvijo dogovora glede višine nagrade. Novo sprejeti zakon v posebnem delu predstavlja tarifo, ki je zaradi lažje preglednosti izdelana v obliki tabel in določa posamezne nagrade, ki jih odvetnik lahko prejme za opravljanje storitev v določenih zadevah. Veliko večji del nagrad kot v do sedaj veljavni Odvetniški tarifi je določen glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, zaradi česar je bilo potrebno pri posameznih postopkih na novo določiti način ugotavljanja te vrednosti. Novi zakon omogoča, da odvetnik z opravo uspešnih poravnav zasluži več kot je po trenutno veljavni ureditvi. Odvetnika se spodbuja, da s čimprejšnjo izvensodno rešitvijo zadev v istem časovnem obdobju prevzame več primerov, kakor če bi se te zadeve reševale na sodišču. Ta način določanja odvetniških nagrad se je drugod že izkazal za uspešnega, saj se s tem razbremenijo sodišča, odvetniki pa so za svoj trud primerno nagrajeni. Kombinacija sistema odvetniških nagrad in sistema sodnih taks, ki ga uvaja novi Zakon o sodnih taksah, pa tudi za stranko predstavlja finančno vzpodbudo za čimprejšnje sporazumno končanje spora.
Copyright 2007. All Rights Reserved. |