Državni zbor Republike Slovenije je danes, 11. julija 2008, na svoji 41. redni seji s 44 glasovi za od navzočih 69 poslancev sprejel moderno oblikovan Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1C). številne pomembne in sodobne rešitve novo sprejete novele zakona, ki bo med drugim prispevala tudi k razbremenitvi prostorske in kadrovske stiske v zavodih za prestajanje kazni zapora, so navedene v nadaljevanju.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1C)

 
Temeljni cilj, ki ga zasleduje sprejeta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, je čim bolj učinkovito, ekonomično in strokovno izvrševanje kazenskih sankcij z jasno opredelitvijo pravic obsojencev ter zagotovitvijo varstva teh pravic.

 
Z novelo zakona se z namenom razbremenitve strokovnih in drugih delavcev zavodov ter  odpravo administrativnih ovir, zmanjšuje število upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidirano uporablja Zakon o upravnem postopku. številne zadeve, ki so se do sedaj reševale s podvajanjem timskega odločanja in hkrati z izdajo upravne odločbe o isti vsebini, se bodo reševale tako, da bodo odločitve o zahtevah obsojencev in mladoletnikov evidentirane v njihovem osebnem načrtu. Na ta način se bo zagotovilo bolj moderno in sodobno obravnavanje zaprtih in priprtih oseb, kar je v skladu z Evropskimi zaporskimi pravili kot tudi z dokumenti Sveta Evrope.

 
Pazniki bodo izenačeni s pazniki-inštruktorji, saj bodo po novem oboji pravosodni varnostni policisti. Na ta način bo zagotovljena dodatna usposobljenost sedanjih paznikov za izvajanje del v delavnicah ter boljša varnostna pokritost ter hkrati ne bo več podvajanja njihovega dela. Pravosodni policisti bodo v bližnji prihodnosti zagotavljali tudi varovanje stavb pravosodnih organov.

 
Sprejeta novela zakona daje večji poudarek alternativnim oblikam prestajanja kazni zapora, ki bodo prispevale k zmanjšanju števila zaprtih oseb (predvsem za t.i. bagatelna kazniva dejanja) in s tem zmanjšanju prostorske stiske v zaporih ter k razbremenitvi osebja v zavodih za prestajanje kazni zapora.

 
V okviru alternativnih oblik kazni, ki se izvajajo zunaj zaporov, se z novelo določa način izvršitve nadomestitve prestajanja zaporne kazni do dveh let z delom v splošno korist (po do sedaj veljavni ureditvi je bilo možno le za kazni do treh mesecev zapora). V prihodnje bo pristojni center za socialno delo v sodelovanju z območnimi zavodi za zaposlovanje pripravljal, vodil in nadzoroval izvrševanje dela v splošno korist, s čimer se bo tretmajsko osebje UIKS v celoti razbremenilo tovrstnih delovnih nalog. Ministrstvo za pravosodje pa bo v prihodnje moralo s pravilnikom podrobneje urediti bolj učinkovito in kvalitetno izvajanje predmetne alternativne oblike izvrševanja kazenskih sankcij.

 
Novela zakona širi tudi pogoje, pod katerimi se lahko obsojencu omogoči t.i. "vikend kazen", ki zaradi dosedanje ozke ureditve v praksi ni zaživel oziroma je bil omogočen zelo redko.  T.i. »vikend kazen« bo mogoča za vse obsojence, ki prestajajo kazen do šestintrideset mesecev, so osebnostno urejeni in so v rednem delovnem ali izobraževalnem razmerju, niso pa bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Gre za obliko kazenske sankcije, pri kateri obsojenec tudi po nastopu kazni čez teden dela na svojem delovnem mestu in s tem ohrani lastno delovno razmerje, čez vikend pa je v zaporu. Tovrstni način izvršitve kazni pomeni za zapor tako manjši strošek kot tudi razbremenitev zaposlenih in prostorske stiske med delovnimi dnevi. Novela ZIKS pa določa tudi način izvajanja hišnega zapora za obsojence na kazen zapora do devet mesecev (KZ-1).

 
Skupnostne sankcije do sprejetja novele niso bile celovito urejene: nekaj so izvajali centri za socialno delo, nekaj pa zapori v sodelovanju s centri. Takšna ureditve ni bila v redu, saj se obsojena oseba na takšen razpršen način ni mogla ustrezno razvijati in zaživeti. Novela zakona sedaj prinaša enovito ureditev izvrševanja vseh skupnih sankcij in ukrepov preko centrov za socialno delo.

 
Novela zakona predvideva tudi omejitev pošiljk zapornikom, s čimer se bo povečal varnostni nivo, omejil vnos prepovedanih substanc v zavodih ter razbremenilo paznike, ki morajo pregledati vse pošiljke. Letno obsojenci namreč prejmejo več kot 25.000 paketov (podatek iz leta 2006), zato je bila situacija na tem področju nevzdržna. Praksa večine zaporskih sistemov je, da se število pošiljk omejuje ali celo popolnoma omeji, hkrati s tem pa poveča možnost oskrbe v zaporskih kapacitetah.

 
V luči večanja možnosti za pogojne odpuste določa novela ZIKS novo dolžnost zaporov. Le-ti bodo dolžni po uradni dolžnosti pri obsojencih, ki so prvič na prestajanju zaporne kazni in ki niso obsojeni na zaporno kazen daljšo od 5 let, proučiti izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust ob polovici prestane kazni. Za preostale obsojence zavod prouči izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust po dveh tretjinah prestane kazni. Na ta način se bo zagotovilo bolj moderno in sodobno obravnavanje zaprtih in priprtih oseb, kar je v skladu z Evropskimi zaporskimi pravili kot tudi z dokumenti Sveta Evrope. Za razbremenitev slovenskih zaporov pa so pomembne tudi novosti pri predčasnem odpustu.

 
Sprejeta novela zakona prinaša možnost, da oseba, ki je na prestajanju uklonilnega zapora, še med prestajanjem kazni sodišču predlaga nadomestitev plačila globe z opravo nalog v splošno korist, o čemer bo moralo sodišče odločiti v 48 urah po prejemu predloga. Na ta način se odpravlja do sedanje nesprejemljivo stanje, ko so morale osebe, ki so nastopile uklonilni zapor, pa so hotele predlagati nadomestitev globe z delom v splošno korist, vseeno prestati 30 dni v zaporu in s tem obremenjevati državni proračun. Dnevna oskrba oseb, ki prestajajo uklonilni zapor, stane slovenskega davkoplačevalca od 60 do 65 evrov, za 30 dni pa okoli 2000 evrov. S to novostjo se bo tako zagotovila razbremenitev tako proračuna kot tudi prostorske stiske zaporov.

 
S sprejeto novelo zakona se podrobneje urejajo pravice obsojencev iz dela oziroma dela v okviru delovne terapije ter pravice, ki jim ne pripadajo oziroma pa so omejene. Delo obsojencev se bo stimuliralo na različne načine, tako da so zaporske ugodnosti v pretežni meri odvisne prav od dejstva ali obsojenec dela ali ne, izobraževanje obsojencev pa ima po novem enak status kot ga ima delo.

 
Novela ZIKS poenostavlja in posodablja izvajanje disciplinskih postopkov, za pooblaščene osebe v zaporih zagotavlja neposreden elektronski dostop do evidenc državnih organov in drugih organov, veča pa tudi vlogo direktorja zavoda. Nenazadnje pa novela ureja tudi plačevanje stroškov privedbe tako, da bodo privedene osebe dolžne povrniti stroške privedbe organu (policiji) in ne več zaporom.

Komentarji (0)

RSS feed Comments

Ime

E-mail

Naslov

Komentar

Dodaj komentar